Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bi Združene države Amerike in Rusija lahko že leta 2026 sklenile mirovni sporazum glede Ukrajine brez sodelovanja Evropske unije. Orban je to napovedal ob koncu seje.

Poljski premier Donald Tusk je v izjavi za javnost razkril, da so Združene države Amerike izrazile pripravljenost na napotitev svojih oboroženih sil v Ukrajino. Gre za ključen premik v ameriški zunanji politiki, saj bi ameriški vojski zaupali vlogo zagotavljanja varnostnih jamstev po morebitnem zaključku oboroženega konflikta. Tuskove navedbe, ki jih povzema časnik Wiadomosci, so v nasprotju s prejšnjimi uradnimi stališči Washingtona, ki so napotitev vojakov zavračala in poudarjala, da mora glavno breme povojne varnosti prevzeti Evropa. Ruska federacija medtem vztraja pri ostrem nasprotovanju prisotnosti kakršnih koli tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Ta razvoj dogodkov sledi obdobju intenzivnih diplomatskih premikov in prilagajanja ameriške strategije pod vodstvom Donalda Trumpa. Čeprav so se v preteklosti pojavljali dvomi o nadaljnji ameriški podpori, najnovejše izjave poljskega premierja nakazujejo na oblikovanje konkretnejših varnostnih mehanizmov za stabilizacijo regije. Odločitev o namestitvi ameriških enot bi pomenila neposreden angažma ZDA na terenu, kar korenito spreminja dosedanjo doktrino vojaške pomoči, ki je temeljila predvsem na dobavi orožja in opreme.

Pripadnik Vojske Srbije, podpolkovnik Dejan Milošević, je prevzel dolžnost vodje Opazovalne skupine Golan-Damask v okviru mirovne misije Združenih narodov za nadzor premirja (UNTSO) na Bližnjem vzhodu.

Hrvaška je izključila možnost napotitve svojih vojakov v mirovno misijo v Ukrajino in zavrnila ponudbo varnostnih jamstev. Slovenija pa bi lahko sodelovala v tovrstni misiji, vendar le pod okriljem Združenih narodov.

Hrvaška je izključila možnost napotitve svojih vojakov v mirovno misijo v Ukrajino in ne bo zagotavljala varnostnih jamstev tej državi. Slovenija pa bi lahko razmislila o napotitvi vojakov, vendar le v okviru misije pod vodstvom Združenih narodov.

Raketa Vulcan Centaur družbe United Launch Alliance (ULA) je uspešno opravila prvo izstrelitev v sklopu misije nacionalne varnosti za ameriške vesoljske sile (USSF-106). Izstrelitev, ki je potekala tretjič doslej, predstavlja pomemben korak, saj Vulcan nadomešča raketi Atlas 5 in Delta 4. Ta polet zaznamuje prehod obrambnega ministrstva na uporabo domačih raket z ameriškimi motorji za prenos vojaških satelitov v orbito. Uspeh misije bo potrdil tudi uspešno razporeditev satelitov.

SpaceX je s raketo Falcon 9 uspešno izstrelil ponovljiv vesoljski zrakoplov X-37B ameriških vesoljskih sil na tajno, dolgotrajno misijo. Izstrelitev, ki je potekala iz Kennedy Space Center Launch Complex 39A, predstavlja osmi polet v programu od njegovega začetka leta 2010. Misija OTV-8, ki je bila izvedena v partnerstvu s SpaceX, se je začela 21. avgusta 2025 ob 23:50 po vzhodnoameriškem poletnem času.